Pogosta vprašanja


Hipotetična velikost trga glede na zakonske kvote malega dela v podjetjih

V javnosti sta znana dva izračuna glede velikosti trga malih del (ZSSS, ŠOS), oba pa predvidevata več kot 600 milijonov ur malega dela na leto, v kolikor bi vsa podjetja izkoristila zakonske kvote. Gre za ekvivalent skoraj 300.000 rednim zaposlitvam oz. za približno 30% trga dela (študentsko delo danes zavzema cca 3% trga dela). Glede na to, da ne obstajajo nobene študije in analize, kaj se bo s trgom dela dogajalo po uveljavitvi Zakona o malem delu, se lahko naslonimo zgolj na izkušnje iz tujine. V Nemčiji je z uvedbo malega dela od leta 2000 izginilo 1,6 milijona polno zavarovanih delovnih mest, nadomestila so jih v 2/3 prav mala dela.

Vlada in Ministrstvo za delo sicer računajo na večje redno zaposlovanje pri podjetjih, ki bodo z malim delom dejansko bolj omejena. Žal temu ne bo tako. Redna zaposlitev je (pri znesku minimalne plače, upoštevanju minimalnega regresa, minimalne plače in mesečne LPP vozovnice) za 74% dražja od malega dela, delavcu pripadajo tudi vse delavske pravice. Podjetja pa zagotovo v času največje gospodarske krize niso sposobna prenesti tako visokih dodatnih stroškov. Kot se dogaja že danes, gre pri okrevanju gospodarstva za "jobless recovery", gospodarska rast se počasi vrača, vendar ne le, da temu ne sledi redno zaposlovanje, ampak se celo povečuje brezposlenost. To pomeni, da podjetja bistveno bolj obremenijo obstoječe zaposlene in ne dvigujejo zaposlovanja.

Skoraj 95% vseh slovenskih podjetij je manjših od 10 zaposlenih. Povprečje pa znaša nekje okrog 3 zaposlene. Teh 95% podjetij je kapitalsko šibkih, borijo se za vsakdanji obstoj, zelo pazijo na vsak strošek.  Samo iz akademske perspektive je možno pričakovati, da jih bo nek zakon (ZMD) prisilil k rednemu zaposlovanju, kjer so obremenitve dela astronomske, delavci pa zelo zaščiteni. Število inšpektorjev za delo se ne povečuje, sedaj jih je okrog 86 za celo Slovenijo ( 120.000 podjetij, 850.000 redno zaposlenih)

Zato trdimo, da se večina tega dela/denarja ne bo prelila v redne, visoko obdavčene oblike, ampak v malo delo in tam, kjer je podjetje dejansko omejeno zaradi kvot, v vse ostale oblike (s.p.-izacijo, avtorske pogodbe ...).

 

Ali boste v primeru uveljavitve Zakona o malem delu študentski servisi zaprli vrata? Lahko poslujete pod novimi pogoji (2% priznana koncesijska dajatev)?

Besedna zveza »študentski servis« je samo splošno uveljavljeno ime za dejavnost posredovanja začasnih del dijakom in študentom. Študentski servisi so dejansko že vsa leta agencije za posredovanje začasnih del, pravno gledano pa so povsem navadna podjetja, ki imajo z Ministrstvom za delo sklenjene koncesijske pogodbe za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, posredovanje dela, kar vključuje tudi posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom.

Poimenovanje »študentski servis« izvira iz več kot 50 letnega delovanja in razvoja dejavnosti na področju posredovanja študentskega dela oz. začasnih del.

Težko je napovedovati, v kolikšni meri se bodo sedanji posredniki zaradi več kot 50 odstotnega zmanjšanja prihodkov umaknili s trga posredovanja, ker se jim bodo na drugi strani precej zmanjšali tudi stroški posredovanja.

  • Na eni strani je predvideno bistveno povečanje števila napotnic, možno je tudi 4-5 kratno povečanje (danes jih je izdanih cca 1 milijon) in povečanje izplačil (odvisno, koliko trga dela bodo zavzela mala dela),
  • pod vprašajem je višina stroškov zdravniških pregledov, ki bi lahko najbolj prizadeli poslovanje agencij,
  • del stroškov, ki jih sedaj nosijo posredniki, se bo ukinil (npr. prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga danes za vsakega člana krije študentski servis iz svojih prihodkov in ki na letni ravni dejavnosti znaša 1,5 mio €),
  • del stroškov bo prevzel Zavod RS za zaposlovanje (vzpostavitev, vzdrževanje portala ponudbe in povpraševanja del), študentski servisi ne bodo imeli več lastnih portalov za posredovanje del, ukinjenje bodo tudi e-poslovalnice;
  • del opravil in s tem tudi stroške zakon prenaša na podjetja sama (večji del administracije, obračunov in izplačil zaslužkov, obveščanj delavcev in državnih institucij),
  • storitve, ki niso predmet osnovne storitve (izdaja in obdelava napotnice), bodo ukinjene (gre npr. za zalaganje honorarjev članom, da dobijo v 90% nakazilo isti ali naslednji dan po vračilu napotnice, kar spremljajo visoki stroški zadolževanja servisov, reševanje sporov med strankami ip.);
  • prav tako se bodo visoki stroški izterjave plačil od podjetij, ki danes bremenijo prihodke servisov, po novem izplačevali iz rizičnega sklada malega dela Ministrstva za delo.
Kako se bo agencijam za posredovanje malega dela izšlo poslovanje, je zaradi vseh naštetih dejavnikov težko reči. Vsekakor bo kot posrednik (tako kot že danes) deloval Zavod RS za zaposlovanje, zaradi že zdaj velike obremenjenosti z brezposelnimi in zagotavljanjem storitev po novem tudi drugim skupinam državljanov (po novem Zakonu o urejanju trga dela) pa je gotovo, da bo z malim delom potrebno ZRSZ dodatno kadrovsko in finančno okrepiti.


Je po vašem mnenju Zakon o malem delu slab ali dober, katere so njegove prednosti oz. pomanjkljivosti?

Predlog zakona ne odpravlja niti ene od študentskemu delu očitane pomanjkljivosti (če odštejemo možno pridobitev enega leta zavarovalne dobe ob zelo verjetnem podaljševanju delovne dobe mladim generacijam). Hkrati pa uvaja veliko večje anomalije, kot jih ima sedanji sistem. Če bi želeli, bi lahko veliko boljše rešitve sprejeli z nekaj izboljšavami sedanje ureditve. Tako pa ima namen ministrstvo izpeljati svoj »socialni eksperiment«, ki nikomur, ne podjetjem, ne malim delavcem in ne državnemu proračunu ne prinaša nič pozitivnega.


Katere so glavne težave sedanje ureditve študentskega dela?

Gre za izkoriščanje vpisnih možnosti v izobraževalnem sistemu zgolj z namenom pridobivanja statusa in ugodnosti, ki iz statusa izhajajo, to bi se z enotno evidenco vpisov dalo rešiti in odpraviti.

Eden od problemov je zagotovo tudi plačilna nedisciplina, kar pa servisi učinkovito blažimo z zalaganjem zaslužkov in obsežno in striktno izterjavo.

Očita se  tudi podaljševanje študija študentom, ker preveč delajo. Na tem mestu bi se nekdo moral vprašati ali ni problem morda neperspektivnost mladega človeka po izgubi statusa. ( draga stanovanja, premalo in neprivlačne zaposlitve, premalo vrtcev,...).

Kako ocenjujete Zakon o malem delu?

Predlog ZMD je poskus zakonodajalca, da v enem dokumente združi rešitve drugih držav, jim doda želje nekih naših interesnih skupin, pri tem pa so  nalašč  ali po nerodnosti spregledane vse specifike socialne in ekonomske ureditve naše države ter delovanje sedanjega sistema posredovanja.

Zakon ne rešuje glavnih problemov trenutne ureditve, ampak nasprotno, prinaša več novih pasti. Je neživljenjski, birokratski in zapleten. Namesto, da bi zakon urejal, tako kot je bilo napovedano, vseh 23 oblik zaposlitev, se osredotoča samo in izključno na eno obliko - študentsko delo.

Zakon uvaja 10 in celo več omejitev, tako na strani podjetij kot na strani malih delavcev. Zakon  podira vse temelje sedanje fleksibilne ureditve študentskega dela. Pri ZMD pa se, žal, prevečkrat pozablja spregledano dejstvo, da bo v primeru rahljanja omejitev, do katerega bo moralo priti, če želi ZMD zaživeti v praksi, prišlo do nadomeščanja mnogih rednih zaposlitev z malim delom.

Malo delo bo kljub vsemu za delodajalce v smislu prispevkov nekoliko cenejše, največji prihranki podjetij pa bodo v tem, da malim delavcem ne bo potrebno plačevati prehrane, prevoza, bolniških odsotnosti, dopusta, odpravnin. V tem dejstvu vidimo za mlade celo veliko večjo pretečo nevarnost, kot za samo študentsko delo. Predstavljajte si, da ste mlad diplomant, podjetje vas vzame na t.i. preizkusno dobo na »malo delo« za  4 mesece, namesto bolj strokovnih del vam ponuja enostavna dela z nizkim plačilom, potem pa vas v 4ih mesecih odslovi in vzame drugega malega delavca. Zares ne razumemo, kaj je imel delodajalec v mislih, če je želel s tem zakonom dvigniti zaščito študentov pred negotovimi in izkoriščevalskimi zaposlitvami? Ta zakon vodi v še večjo izkoriščanost mladih, poleg njih pa še številnih drugih.


Sami ste na podlagi izdelane analize izdali dokument v katerem predlagate določene spremembe oz. izboljšave študentskega dela. Kakšne so bila vaše ugotovitve in v kolikšni meri so bile vaše ugotovitve upoštevane v predlogu ministerstva?

Res je, naš pogled na sedanjo ureditev, na njene pomanjkljivosti in pa nabor možnih rešitev smo konec januarja 2010 posredovali MDDSZ kot odgovor na Strokovne podlage in izhodišča predloga Zakona o malem delu. Nekaj možnih rešitev:

Povečanje nadzora preko enotne evidence vpisa, višjih kazni, širitve pristojnosti in sredstev Inšpektorata za delo ter dnevnega e-poročanja agencij za delo.

Predlagali smo vzpostavitev sistema, ki bi omogočal dijakom in študentom beleženje njihovih neformalnih delovnih izkušenj in znanj in ki bi bil tudi mednarodno primerljiv ter bi mladim olajšal kasnejši prehod na trg rednih zaposlitev.


Ko smo oblikovali svoje predloge, smo problem zaposlovanja mladih diplomantov povezali tudi s študentskim delom. Nasprotno pa je obsežna in znanstveno osnovana raziskava, ki jo je za Strokovno interesno združenje agencij za začasna dela opravil priznani ekonomist, dr. Janez Šušteršič, pokazala, da študentsko delo ne izriva mladih diplomantov, ampak do neke mere izriva zaposlitve manj kvalificiranih kadrov. Mi kljub temu predlagamo, da bi se sistem študentskega dela obdavčil s posebno koncesijsko dajatvijo v višini na primer 1%, ki bi se namenila za subvencioniranje prvih zaposlitev, torej kot pomoč študentom, mladim diplomantom pri prehodu iz sfere izobraževanja na trg dela.  To smo poimenovali kot neko »medštudentsko solidarnost«, saj se bo vsak prej ko slej znašel v vlogi mladega diplomanta.

Izpostavili smo tudi problem pridobivanja delovne dobe na osnovi študentskega dela in predlagali, da naj dijakom in študentom na osnovi opravljenih ur  pripade  pravica do odkupa opravljenih ur študentskega  dela, kadarkoli do upokojitve. Na osnovi odkupa opravljenih ur bi se  lahko tisti, ki bi to želeli, upokojili prej.

Študenti in dijaki oz. natančneje podjetja, kjer delajo, bi vplačevala npr. 1% prispevka za PIZ  v II. Pokojninski steber, za katerega bi se odločil vsak sam in s tem prevzel neko odgovornost za lastno naložbeno odločitev za starost.

Nenazadnje, pa ne najmanj pomembno, smo izpostavili tudi dvig določenih standardov agencij za posredovanje. V mislih imamo predvsem še boljšo zaščito pred plačilno nediciplino, uvedbo kriterijev zalaganja, ki bi bili enaki za vse agencije ter predpisan postopek izterjave neplačanih zaslužkov za vse agencije.

Kako bi lahko povečali nadzor nad študentskim delom?

Z  enotno evidenco vpisa, ki bi preprečevala zlorabe tako izobraževalnega sistema kot tudi ugodnosti, povezanih s statusom študenta. Predlagali smo povečanje sredstev za Inšpektorat RS za delo in navedli vir, od kje dobiti sredstva za to in predvsem s ponovno preučitvijo in širitvijo pristojnosti inšpektorata na področju študentskega dela. S povečanjem kazni za kršitelje.

Z dnevnim e-poročanjem »agencij za začasna dela«  Inšpektoratu RS za delo o izdanih napotnicah, izključno v elektronski obliki, saj v nasprotnem zaradi obilice napotnic in dinamike tovrstnega dela nadzor sploh ni možen.  DURS je takšen sistem e-poročanja leta 2005 že imel vzpostavljen, leta 2006 pa je bil iz neznanih razlogov ukinjen.


Bodo delodajalci še bolj izkoriščali študente za študentsko delo?

Študenti bodo z uveljavitvijo ZMD»potegnili kratko« v številnih pogledih, npr.:

  • prosta dela si bodo delili s številnimi drugimi upravičenci, zato bo možnosti za zaslužek bistveno manj;
  • za podjetja bodo (zaradi študijskih obveznosti) časovno manj prilagodljivi od nekaterih drugih upravičencev;
  • urne postavke bodo zaradi podražitve verjetno padle na najnižji zakonski nivo, t.j. 3,40 € neto
  • zalaganja honorarjev ne bo več, študenti pa bodo čakali na nakazilo podjetja in upali, da bo podjetje tudi plačalo prispevke za njih (poznamo zgodbe o redno zaposlenih, ki so po mnogo letih ugotovili, da podjetje ni plačevalo prispevkov za njih).

Vendar se tu izkoriščanje še ne konča, ampak šele dobro začne. Za študente po končanem študiju bo pot do redne zaposlitve še težja – podjetja bodo povsod, kjer bo mogoče, mladim ponujala malo delo, ki bo cenejše od redne zaposlitve, brez stroškov prehrane, prevoza, bolniških odsotnosti, regresa za letni dopust, malega delavca pa se bo lahko odslovilo brez odpravnine in odpovednega roka.

Žal lahko strnemo, da ZMD ne rešuje problema negotovih, prekernih zaposlitev mladih, ampak da stanje bistveno poslabšuje.

Zakaj se je vlada odločila za uvedbo tega zakona (ker študentje podaljšujejo študij, drugi razlogi)?

Razlogov je najbrž več, o njih pa lahko ugibamo – lahko gre za polnjenje pokojninske in drugih socialnih blagajn, za ustvarjanje bazena poceni delovne sile brez pravic, na katerih bi slonel naš izhod iz krize,lahko za težnjo oblasti po ukinitvi avtonomije študentskega organiziranja, težnjo po ukinitvi študentskih servisov... Lahko pa , da verjamejo, da se bodo z zakonom stvari premaknile na boljše.

Žal temu ne bo tako in bojimo se, da bo šele čas pokazal, da gre pri ZMD za nepremišljen eksperiment na trgu dela z obsežnimi posledicami tako za posameznike, podjetja kot za gospodarstvo in celotno državo.

Podjetja, ki največ povprašujejo po študentskem delu.

Daleč največji naročnik so proračunski porabniki in javna podjetja, ki skupaj porabljajo med 16% in 18% celotnega trga študentskega dela. Največje podjetje, če izvzamemo državo, predstavlja potem nekaj manj kot 1%.


Veliko študentskega dela so v preteklem letu 2009 imela podjetja:

  1. kjer je redna delovna sila zelo obremenjena s širokim razponom delovnega časa ( delo vse vikende, delo od 7h do 20h,...).
  2. kjer so velika nihanja v povpraševanju/naročilih ( špice znotraj dneva, poletna/zimska sezona, enkratni dogodki; sejmi, prireditve)
  3. kjer je potrebna velika časovna in geografska mobilnos, (ad-hoc projekti, terensko delo).

Najbrž pa je tako tudi pri  redni delovni sili.  Država s svojimi 160.000 redno zaposlenimi predstvalja 19% porabnika redne delovne sile (160.000 zaposlenih v »širši« državi : 830.000 vseh redno zaposlenih  = 19%).


V dejavnostih z nizko dodano vrednostjo, v gradbeništvu, v proizvodnji, v tekstilni industriji,... študentov ni. Ker so dražji od redne delovne sile na minimalnih ali zelo nizkih plačah.


V podjetjih, kjer zaposlujejo tudi študente, je le-teh v povprečju v posameznem podjetju okrog 2-3%.

Višina urnih postavk študentov.

Plačila študentom se gibljejo zelo podobno kot plače redno zaposlenih. To je bolj pogojeno z gospodarskim  stanjem posamezne regije oz. oddaljenostjo od Ljubljane. Predvsem pa je treba vedeti, da so v vsakem podetju različna dela, od najpreprostejših, do težjih in bolj strokovno zahtevnih. Ni toliko odvisno od tega, v katerem podjetju, ampak kakšno vrsto dela študent opravlja.

Veliko postavk se giblje okrog 4 do 5 EUR /h. Bolje plačana dela, pogosto strokovna, iz smeri študija posameznega študenta, pa dosegajo tudi 10, 15 € /h.

Kar 20% vseh del je plačanih po učinku, se pravi, ne z urno postavko  ( na anketo, na kos, od prodaje, po projektu). Pri teh delih je značilno, da lahko uspešen študent zasluži občutno več, kot 5 €/h. Pod 3 €/h je zelo težko dobiti študente za kakršnokoli delo.

Povprečni zaslužek posameznega študenta (povprečna urna postavka).

Povprečni letni zaslužek posameznega  študenta/dijaka je bil v letu 2009 malo manj kot 2.200 EUR. Povprečna urna postavka pa okrog 4,5 EUR.
Urni povprečen letni obseg dela enega študenta predstavlja torej  2.200 / 4,5 = 488 ur letno.  Letni fond ur redno zaposlene osebe je cca 2100 ur. 4,3 študentje torej opravijo letni obseg ur enega redno zaposlenega.

Gibanje študentskih del v zadnjih treh letih, trendi.

Spodnja slika prikazuje letni obseg študentskega dela v Sloveniji. V 2007 in 2008 je blago naraščalo, v 2009 pa upadlo.  V letih 2002 do 2009 pa opazimo padajoč trend, ves čas pa dejavnost niha okrog 300 mio EUR letno.


Prikaz: Skupna vrednost opravljenega študentskega dela

Vir: RAZISKAVA Ekonomski vidiki študentskega dela, Univerza na Primorskem

Študentsko delo je del celotnega trga dela. Predstavlja približno 3% celotnega trga dela.  Veliko besed se zadnje čase preliva okrog tega, logika pa je neverjetno preprosta.  Delodajalci ( podjetja, s.p.-ji, ... ) zaposlijo toliko ljudi, kot jih rabijo. Če imajo veliko naročil, jih zaposlijo več. Če je recesija in imajo malo naročil, jih odpustijo. Skratka vse je odvisno od povpraševanja gospodarstva. Iz zgornjega prikaza je razvidno, da je študentsko delo v Sloveniji leta 2004 doseglo vrh vseh časov. Nato ga je še enkrat malo manjšega 2008, ko je bila konjunktura oz. vrh velikega gospodarskega cikla. Trend pa počasi drsi navzol tudi zato, ker se število dijakov in študentov manjša.

Če ti dve trditvi testiramo:  Koliko bi študentov delalo, če bi vsa podjetja v Sloveniji ugasnili. Blizu nič.  Koliko bi jih delalo, če bi imeli v Sloveniji kar naenkrat npr. deset  finskih Nokii. Toliko, kolikor študentov in dijakov je, več jih delati ne more. Seveda bi teh deset Nokii zaposlilo tudi vseh 100.000 brezposelnih. Skratka, treba se je ukvarjati z gospodarstvom, mu pomagati in bo več zaposlovalo. Tako kot npr. leta 2008. Delalo je 880.000 redno zaposlenih, delalo je 150.000 študentov, 100.000 tujcev. Brezposelnost je bila najnižja v zgodovini.  Zakaj? Ker je gospodarstvo imelo veliko naročil in je veliko zaposlovalo. Karkoli znižuje konkurenčnost gospodarstva, znižuje tudi zaposlenost oz. povečuje brezposelnost.

Kolikšen je promet največjega študentskega servisa in kolišen je promet majhnega študentskega servisa?

Trg študentskega dela je v grobem že vsa leta velik 300 mio EUR ( to je vsota vseh nakazil vsem dijakom in študentom v enem letu).  E-Študentski Servis predstavlja približno 50% trga, Študentski servis Maribor17%, Agencija M servis 14%, ...  Vseh servisov je 48, imajo 300 redno zaposlenih v 120 poslovalnicah. Najmanjši servis po prihodku (in največji po številu enot) je Zavod RS za zaposlovanje, ki pokriva 0,08% trga študentskega dela.