O obsegu študentskega dela

Študentsko delo obsega le 3% slovenskega trga dela (Vir: Ignjatović, Trbanc, 2009, str. 50).

Kako relativen je obseg študentskega dela, pokažejo primerjave z nekaterimi drugimi agregati.

* http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp, http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042279926;
** http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042337019?newsletter;
*** http://www.zurnal24.si/slovenija/dnevno-za-1-dot-700-dot-000-evrov-skode-162263
****http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042289419;
***** http://www.delo.si/tiskano/html/20091219/Sobotna+priloga/0.

V strokovnih podlagah in izhodiščih Zakona o malem delu Ministrstvo za delo navaja , da je »povprečno trajanje študentskega dela v obdobju 2005 –- 2008 občutno preseglo določila začasnega in občasnega dela. Podatki Ankete o Delovni Sili namreč kažejo, da skupina študentov, starih od 15 do 24 let v povprečju dela okrog 9 mesecev, medtem ko je trajanje študentskega dela pri starejši skupini (25–29 let) še daljše – okrog 10 mesecev. Tako se študentsko delo, preobrazi iz oblike socialnega korektiva in pomoči študentom v obliko fleksibilnega zaposlovanja in je hkrati anomalija, ki obremenjuje trg delovne sile (Ignjatovič in Trbanc, 2009).« ŠOS je že opozorila, da je šlo v omenjeni raziskavi za napačno uporabljeno metodologijo, vendar omenjena kritika pri nadaljnjem predstavljanju rezultatov ni bila upoštevana.

Da študenti ne delajo strnjeno v tako dolgem obdobju, kaže preprost izračun:

Če bi študent resnično delal 9 mesecev po 176 ur, bi skupaj opravil 1.584 ur. Po povprečni urni postavki iz leta 2008 (4,01 €) bi zaslužil 6.352 €,

Če bi študent delal 10 mesecev po 176 ur, pa bi opravil 1.760 ur dela in s tem zaslužil (po postavki 4,01 €/h) 7.058 €.

Samo 2% dijakov in študentov od tistih, ki opravljajo študentsko delo, je v enem letu zaslužilo več kot 8.000 EUR.

57% dijakov in študentov je v enem letu zaslužilo manj kot 2.000 EUR.

Prikaz: Delež dijakov in študentov v posameznih dohodkovnih skupinah v letu 2008

Vir: Davčna uprava RS

83 % študentov in dijakov pa zasluži manj kot 4.000 € letno.

Prikaz: Delež dijakov in študentov v posameznih dohodkovnih skupinah v letu 2008

Vir: Davčna uprava RS

Leta 2002 so študenti s študentskim delom zaslužili 278.955.592,57 € neto, leta 2008 (ob upoštevani inflaciji med leti 2002 in 2008) 251.773.555,83 €, lani (2009) se je realni zaslužek znižal na 218.766.000 €, kar je najmanj po letu 2002.

Preglednica: VSOTA ZASLUŽKOV DIJAKOV IN ŠTUDENTOV V LETIH OD 2002 DO 2009: REALNO IN NOMINALNO

* ocena

Vir:

• lasten preračun po podatkih MDDSZ
• http://www.stat.si/indikatorji_preracun_inflacija.asp

Od leta 2002 do leta 2008 je študentsko delo v realnih cenah iz leta 2002 upadlo za 27%.

Prikaz : Gibanje REALNEGA obsega (v realnih cenah iz leta 2002) študentskega dela od leta 2002 do leta 2009.

Realni zaslužek študentskega dela upada, število študentov pa narašča.

V letu 2002 je bilo vpisanih 101.458 študentov, v letu 2008 pa 13% več, to je 114.391. Kljub večjemu številu študentov, so le-ti (v realnih cenah iz leta 2002) zaslužili manj.

Prikaz: Nominalni in realni zaslužek študentov in dijakov ter število študentov in dijakov od leta 2002 do leta 2009

*ocena.

Vir: http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/08_terciarno_izobraz/01_09550_vpisani_splosno/01_09550_vpisani_splosno.asp

Študentsko delo je pod močnim sezonskim vplivom!
V prvem četrtletju se že vsa leta opravi približno 20 % del, v drugem 22%, v tretjem 30% in v četrtem kvartalu 28%.

Če primerjamo drug in tretji kvartal, vidimo, da gre vsa leta za povečanja v višini cca 35%. Tretja četrtina leta so meseci julij, avgust in september, ko se že desetletja v poletno delo v počitniškem času v veliki meri vključijo dijaki in to nikakor ni značilnost samo leta 2009. Povpraševanje delodajalcev se poleti poveča zaradi dopustov, ko delavce, ki gredo na dopuste, začasno nadomeščajo s študenti.

Obseg študentskega dela oziroma zaslužkov je tudi v tesni korelaciji z gospodarskimi cikli, s konjukturo in recesijo.

Podobno, kot se je v času gospodarske rasti v letu 2008 povečalo povpraševanje po študentskem delu, je bila v istem obdobju zabeležena tudi najnižja stopnja brezposelnosti v Sloveniji (v septembru 2008, 59.303 oseb* ).

Na drugi strani pa je obdobje recesije znatno zmanjšalo povpraševanje po študentski delovni sili, kar z enakim gibanjem dobro ponazarjata tudi grafa upadanja naročil gospodarstvu v Sloveniji in graf upadanja ponudbe prostih študentskih del v istem obdobju.

Prikaz: Skupna naročila v Sloveniji od januarja 2008 do decembra 2009

Vir: http://www.finance.si/268174/Krizo-lomijo-mened%BEerji?src=pj080110, 08.01.2010.

Prikaz: Padec števila oglaševanih prostih del od januarja 2008 do decembra 2009.

Vir: e-Študentski Servis.
*Vir: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformacije/MesecneInformacije.htm .

Po podatkih DURS-a je v letu 2008 študentsko delo opravljalo 80% dijakov in študentov, starih do vključno 23 let.

Le 20% je starih med 24 in 29 let,

30 let in več pa je imelo le 0,17% oziroma 256 študentov.

Prikaz: Deleži dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo,po posameznih starostnih skupinah v letu 2008

Vir: Davčna uprava RS

V letu 2008 je Inšpektorat RS za delo ugotovil 19 kršitev (Poročilo MDDSZ o delu na črno za leto 2008):

»...Od 511 ugotovljenih kršitev v letu 2008 je bilo: ... 19 kršitev (17 v letu 2007), ko je delodajalec omogočil delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, v enem primeru pa so inšpektorji ugotovili, da je delodajalec omogočil uporabo napotnice dijaka oziroma študenta neupravičeni osebi (skupaj 20 kršitev).«