O študentskih servisih in študentskem delu v EU

Ne drži, da je študentsko delo slovenska posebnost. Študentsko delo se povečuje v večini držav EU!

V Sloveniji servisi izhajajo iz dolgoletne tradicije, začetki segajo v leto1959. Ime »študentski servis« so dobili v času 50-letnega delovanja. Dejansko so servisi navadna podjetja, ki opravljajo dejavnost agencij, ki posredujejo začasna in občasna dela in zagotavljajo plačila uporabnikom. V tujini študentsko delo prav tako obstaja, posredujejo ga agencije, primerljive našim študentskim servisom.

Kljub temu, da gre za več kot 50 letno zgodovino študentskih servisov, pa današnji čas, širina dejavnosti in predvsem višje zahteve v dejavnosti zahtevajo posodobitev tega pojma, zato bi bilo odslej bolje govoriti o »Agencijah za začasna dela« (Temporary Jobs Agencies) in ne več o študentskih servisih.

Preglednica: Obseg študentskega dela v nekaterih državah EU

Vir:

• *Bologna With Student Eyes, Bologna Analysis 2005. Bergen: The National Unions of Students in Europe,
  http://www.esib.org/documents/publications/official_publications/Bologna-With-Student-Eyes_2005.pdf.
• ** Bologna With Stu dent Eyes 2009. 2009. Leuven: ESU, The European Students' Union,
  http://www.esib.org/documents/publications/official_publications/BWSE2009-final.pdf.
• *** EVROŠTUDENT SI 2007, raziskava o ekonomskem in socialnem položaju ter mednarodni mobilnosti študentov v Sloveniji. 2007. Ljubljana; Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
  http://www.avantis.si/evrostudent/rezultati-2007/.

Do leta 1999 so agencije prejemale 10% od posredovanega dela, danes pa so priznani stroški za njihovo delovanje le še 4% .

Število koncesionarjev MDDSZ (študentskih servisov) se je v zadnjih petih letih zmanjšalo za 44% - s 85 na 48 (Gradivo MDDSZ: Pregled položaja študentske populacije v Sloveniji - predlog za obravnavo, št. dokumenta 11014-9/2009/2 z dne 10.04.2009, http://www.nanosoft.si/update/public/Polozaj-studentov-vlada-2009.doc). MDDSZ tudi samo navaja, da »se danes okoli 10-15 servisov spopada z resno eksistenčno krizo«.

Panoga študentskega dela je v zadnjih letih podvržena nenehnim spremembam. To otežuje delovanje, poslovno stabilnost in možnost preživetja koncesionarjev.

Vir:

• MDDSZ (Gradivo MDDSZ: Pregled položaja študentske populacije v Sloveniji - predlog za obravnavo, št. dokumenta 11014-9/2009/2 z dne 10.04.2009,
  http://www.nanosoft.si/update/public/Polozaj-studentov-vlada-2009.doc).

Študentski servis/agencija deluje kot neprestani zbiralnik (preko telefona, e-pošte, navadne pošte, telefaksa) ogromne količine informacij – o članih/iskalcih, o podjetjih/delodajalcih, o prostih delih. Po drugi strani pa je študentski servis tudi oddajnik množice informacij – izdaja napotnice članom (vse agencije skupaj jih letno izdajo preko milijon), izdaja in odpošilja račune podjetjem, nakazuje zaslužke (tisoče mikro nakazil dnevno), nakazuje koncesijske dajatve, vodi izterjave (telefonsko, pisno, sodno) in arbitraže v morebitnih sporih med člani in podjetji.

Agencija sedaj za svojo storitev dobi 4,5 odstotka od 12-odstotne osnovne koncesijske dajatve. Od tega prihodka mora agencija plačati Zavarovanje za primer smrti in invalidnosti *, ki trenutno znaša 8,12 €/leto , zagotavljati izterjavo in zalaganje prejemkov, izvajati plačilni promet, kadrovsko selekcijo, financirati rizični sklad za izplačila, financirati celotno svoje poslovanje. Samo od notranje organiziranosti posamezne agencije in stopnje informatiziranosti poslovanja je odvisno, ali študentski servis danes še posluje pozitivno ali ne.

V nadaljevanju so predstavljeni podatki e-Študentskega servisa za leto 2009, ki dobro prikazujejo množičnost in kompleksnost dogodkov, nujnih za opravljanje dejavnosti posredovanja del:

Preglednica: Množičnost dogodkov pri opravljanju dejavnosti posredovanja del

Delo študentov je specifično in sestavljeno iz velikega števila krajših, priložnostnih del pri veliko različnih delodajalcih. Pri sedanji plačilni (ne)disciplini in poslovni kulturi v Sloveniji je nemogoče pričakovati, da bi se lahko študent posameznik sam dogovoril za študentsko delo, izterjal plačilo in, da bi bili ob tem poravnani vsi prispevki, ter da bi vsi ostali prejemniki dobili svoj del koncesijskih sredstev. Dobro poznani so primeri, ko delodajalci ne plačujejo prispevkov niti za svoje zaposlene. Če prištejemo k temu še počasno delovanje sodišč, bi bili študentje s svojimi majhnimi in zaradi tega težko izterljivimi nakazili lahek plen neplačnikov.

* Zavarovanje za primer smrti in invalidnosti (na podlagi 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Študentski servisi so za vsakega člana na prvo realizirano napotnico v tekočem koledarskem letu plačevati prispevek za posebne primere zavarovanja (za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). Prispevek trenutno znaša 8,12 €/leto (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Uradni list RS, št. 106/1999 z dne 23. 12. 1999, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=1999106&stevilka=4965.)