Prednosti študentskega dela

V času izobraževanja se s študentskim delom sreča ¾ mladih.
Za dijake in študente je tovrstno delo ne samo nujno potreben finančni vir za študij, ampak predvsem priložnost za poklicno socializacijo in spoznavanje delovnega okolja:

Kaj vse prinaša študentsko delo mladim:

• preverjanje poklicnih ciljev in interesov mladih, ki še iščejo svoje poklicne in karierne cilje,
• pridobivanje delovnih navad, spoznavanje delovanja organizacije, osnovnih delovnih procesov, toka informacije, vpogled v sistem hierarhije, ...
• razvijanje kompetenc za delo: teamsko delo, prilagodljivost, vztrajnost, odgovornost za delovne naloge, inovativnost sposobnost postavljanja delovnih prioritet, ...
• odkrivanje lastnih neodkritih potencialov, zmožnosti in talentov,
• pridobivanje uporabnih znanj in veščin; poslovno komuniciranje, računalniška znanja, uporaba tujih jezikov,
• odkrivanje manjka v svojem znanju in veščinah in njihovo dopolnjevanje
• preverjanje na fakulteti pridobljenih teoretičnih znanj z lastnimi delovnimi izkušnjami in izkušnjami sodelavcev v podjetjih, prepletenost teorije in prakse, učenje skozi prakso, prenos izkušenj in znanja med generacijami
• krepi samostojnost mladih in njihovo odgovornost za lastne odločitve,
• vliva samozavest in zaupanje v lastne zmožnosti,
• spoznavanje medsebojnih odnosov v podjetjih in na delovnem mestu,
• spoznavanje realnosti in trdih dejstev v gospodarstvu, ki so lahko zelo drugačna od predstav mladih, pridobljenih v izobraževalnih ustanovah in znotraj družinskega kroga,
• spoznavanje dejanske vrednosti denarja pridobljenega z lastnim vloženim trudom, kar je zelo drugačna izkušnja od dobivanja žepnine ali prejemanja štipendije,...
• spoznavanje delovanja trga dela,
• pridobivanje veščin s področja aktivnega iskanja dela: pisanje življenjepisov, prijav za delo, zaposlitveni razgovori, uporaba različnih poti iskanja dela,
• preizkušanje raziskovalnega znanja v podjetjih; seminarske, raziskovalne, diplomske naloge, ... študentje praviloma opravijo na praktičnem primeru v podjetju ali v javni upravi, v nevladni organizaciji,... kjer opravljajo študentsko delo,
• izgradnja neformalne mreže ljudi in poznanstev; mreženje,
• pridobivanje sposobnosti organiziranja in razporejanja svojega časa med študijem, delom in prostim časom,
• navajanje na sistem »Prožne varnosti« pri zaposlovanju (Flexicurity), kot neizogiben način vsakega posameznika pri udejstvovanju na trgu dela v prihodnje,
• navajanje na ritem vseživljenjskega učenja; študij-delo-študij-delo,
• pogosto se študentsko delo, po končanem študiju posameznega študenta, nadaljuje z njegovo redno zaposlitvijo v istem podjetju,
• sporočilo mladim da je delo, poleg znanja pomembna vrednota,
• študentje imajo med študijem izbiro; delati za denar, delati zaradi pridobivanja izkušenj, če pa jim ekonomski položaj dopušča, jim seveda delati ni nujno,
• študentje na podlagi izkušenj in idej pridobljenih s študentskim delom, začnejo s svojim lastnim podjetniškim podjemom že med študijem.

• hiter odziv na spremenjene kadrovske potrebe; npr. ob povečanih naročilih,
• podjetjem je na voljo še dodaten segment delovne sile, ki ima drugačne prednosti in slabosti kot redno zaposleni delavci,
• uravnotežena kadrovska sestava podjetja, ki se dopolnjuje v svojih lastnostih; mladi – stari, izobraženi – vztrajni, preudarni – entuziastični, izkušeni – energični
• učinkovit kadrovski model: iz nabora vseh študentov, ki pri vas opravljajo določena dela, lahko izluščite kader, ki se izkaše za najprimernejšega. Takšni delavci podjetju dajejo večjo vrednost, saj so že seznanjeni s poslovnimi procesi in cilji, poznajo organizacijsko klimo ...
• svež veter novih znanj in inovativnih pristopov. Študentsko delo prinaša nova znanja in pristope k delu, je vir novih, svežih idej za podjetje. V obstoječih delovnih procesih iščejo možnosti optimizacij, lažje uvajajo nove tehnologije, saj poznajo sodobne tehnilogije in so bolj dojemljivi za nova znanja,
• prelivanje univerzitetnega in raziskovalnega znanja v podjetja; večino seminarskih, raziskovalnih, diplomskih nalog, ... študentje opravijo na praktičnih primerih v podjetjih, v javni upravi in nevladnih organizacijah,... kjer opravljajo študentska dela;
• fleksibilen način sodelovanja študenta in delodajalca,
• administrativno in časovno nezahtevno zaposlovanje,
• študentje si lahko na fakulteti, že tekom študija, izbirajo predmete, ki bodo najbolj koristili njim in podjetju
• Študenti pri praktičnem delu v okviru študija (npr. obvezna strokovna praksa) le redkokdaj opravljajo delo za katerega se šolajo. Študentsko delo je v nekaterih primerih na nek način nadomestek za strokovno prakso in znanja ter izkušnje, ki naj bi jih praksa posredovala. V ponudbi del lahko izbiraš med strokovnimi deli z izbranega področja študija ter tako nadgrajuješ proces izobraževanja, dobiš vpogled v aktivnosti, ki potekajo na posameznem strokovnem področju organizacije. Sodeluješ pri izvedbi strokovnih nalog oziroma jih samostojno opravljaš ter razvijaš delovne sposobnosti ( veščine odločanja in pogajanja, sprejemanja odločitev, timskega dela...).

• neposredni priliv 20% DDV v državni proračun; zaračuna se na koncesijsko in dodatno koncesijsko dajatev posredovanja študentskega dela,
• plačilo dohodnine dijakov in študentov v državni proračun,
• posredni proračunski prilivi;
• pavšalni prispevek ZZZS 4,34 EUR mesečno,
• prispevek ZPIZ 9,09 EUR, ko študent prvič v letu opravi delo preko ŠS;
• študentje in dijaki si z lastnim delom ustvarjajo zaslužek; razbremenitev državnega proračuna socialnih transferjev,
• večja finančna neodvisnost študentske in dijaške populacije; manj kriminalitete,
• sporočilo, da je delo vrednota,
• fleksibilnost zaposlovanja, prenos znanja v podjetja in stroškovna ugodnost študentskega dela dviguje konkurenčnost delodajalcev in tako ohranja tudi redna delovna mesta; predvsem pri manjših delodajalcih, katerih pa je v Sloveniji 95%,
• urejen sistemski okvir zaposlovanja študentov in dijakov; manj dela na črno,
• za celotno dejavnost študentskega dela se zbirajo podatki; možno jo je dobro nadzorovati, analizirati in usmerjati,
• Država predpisuje sistemski okvir študentskega dela; s tem jim ga omogoča vendar nikogar ne sili v tovrstno delo,
• Urejen sistemski okvir financiranja študentskih organizacij, ki s svojo dejavnostjo bogatijo kulturno dogajanje, športno, izobraževalno in druge obštudijske dejavnosti, pomembne za lokalna okolja, mlade in civilno družbo.

• Posredovanje prostih del dijakom in študentom; telefonsko, spletno in v poslovalnicah,
• Selekcija, izbor in napotitev kandidatov k delodajalcem za opravljanje študentskega dela,
• Izvedba nakazil in zalaganje zaslužkov; študentski servisi zalagajo zaslužke, kar pomeni, da študenti prejmejo denar zelo hitro, praviloma isti ali naslednji dan po tem, ko delo opravijo,
• Izterjava delodajalcev-neplačnikov; študentski servis izvede celoten postopek izterjave neplačnika, sodne izvržbe ter vlaga druga pravna sredstva v postopkih stečaja, likvidacije delodajalca,..., da bi študent, dijak kar se da hitro in v čim večji meri prejel zasluženi denar,
• Rizični sklad; ščiti študente in dijake v primeru neplačil njihovih delodajalcev ( v višini in obsegu, kot to določa Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje),
• Razreševanje sporov, mediacija; v primeru nesoglasij med dijaki, študenti in delodajalcem ( posledično razbremenitev inšpekcijskih služb in sodišč),
• Spletne storitve (razvoj in vzdrževanje) za študente (osebni servis, kjer lahko člani preverijo svoje zaslućke, status napotnice, pregledujejo ponudbo del, koristijo storitev e-nasvet, ...) in podjetja (webŠtudent, kjer lahko podjetja opravijo obračun zaslužkov, oddajo potrebe po študentih, ...)
• Dnevno poročanje o številu prejemnikov, višini nakazil in akontaciji dohodnine za potrebe DURS,
• Letno poročanje DURS o višini in vrsti prejemkov za dijake in študente,
• Letno poročanje o posredovanju dela na MDDSZ
• Pridobivanje in preverjanje dokazil o statusu dijaka in študenta; brez dokazila veljavnem o statusu dijak ali študent tovrstnega dela ne sme opravljati,
• Izvajanje tečajev iz varstva pri delu,
• Izvajanje tečajev za pridobitev certifikata HACCP,
• karierno svetovanje za študente in dijake,
• dohodninsko svetovanja v zvezi s plačilom dohodnine, olajšavami in v primeru sprememb zakonodaje,
• pravna pomoč študentom in dijakom; pri vprašanjih, ki so povezana s študentskim delom,
• zbiranje ugodnosti in popustov drugih komercialnih ponudnikov storitev za dijake in študente;
• informacijska točka za študentska in dijaška vprašanja; o štipendijah, bivanjski problematiki, ...
• obveščanje študentov, dijakov in podjetij o novostih in spremembah, ki se nanašajo na študentsko delo,
• pomoč in svetovanje podjetjem pri vprašanjih, ki so povezana s študentskim delom,
• organiziranje izobraževalnih dogodkov, seminarjev, delavnic; v zvezi z zaposlovanjem, gradnjo kariere, iskanjem zaposlitve,...
• nezgodno zavarovanje dijakov in študentov; krije dnevno odškodnino, smrt in invalidnost,
• zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov; zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni se plačuje ZZZS-ju 4,34 EUR mesečno,
• zavarovanje za primer smrti in invalidnosti, kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni; 9,09 EUR plačujejo študentski servisi ZPIZ-u, ko študent ali dijak prvič v letu opravi neko delo.