Povzetek glavnih ugotovitev
Povzetek glavnih ugotovitev raziskave »Ekonomski vidiki študentskega dela«
Osnovne značilnosti študentskega dela:
Dijaki in študentje z delom prek študentskega servisa v enem letu zaslužijo približno 300 milijonov evrov. Obseg njihovega dela, preračunan v polno zaposlitev, ustreza približno 30.000 zaposlitvam za polni delovni čas. Približno eno tretjino vsega dela opravijo dijaki, dve tretjini pa študentje.
V obdobju 2005 do 2008 je skupna vrednost študentskega dela rasla hitro, v povprečju za 17 odstotkov letno, v letu 2009 pa se je po oceni zmanjšala za 6,4 odstotkov. Po drugi strani pa je obseg dela v urah rasel skoraj za polovico počasneje (2005-2008), v letu 2009 pa upadel za skoraj 20 odstotkov glede na preteklo leto.
Urna postavka študentskega dela se je v obdobju 2005 do 2009 skupno povečala za 14,5 odstotka, kar je za 40 odstotkov manj od povečanja povprečne bruto plače, pri čemer je v letu 2009 ostala praktično nespremenjena.
Povprečni letni zaslužek študenta je leta 2008 dosegel 2.700 evrov neto, pri čemer so bila med posamezniki velika odstopanja, večina jih je zaslužila precej manj od povprečja. Povprečni študentski zaslužek torej pomeni približno tretjino bruto minimalne plače.
Študentje v povprečju delajo od 25 (redni) do okoli 35 (izredni) odstotkov polnega delovnega časa. Zlasti pri tistih, ki povprečje presegajo, lahko govorimo o delovni obremenitvi, ki lahko negativno vpliva na uspešnost študija. Med vsemi študenti pričakovano največ delajo absolventi.
Leta 2005 se je s spremembo dohodninske zakonodaje višina neobdavčenega dohodka za večino študentov zmanjšala za 25 odstotkov. V drugi polovici leta 2006 in z začetkom leta 2007 je prišlo do sprememb, ki so še dodatno zmanjšale finančno privlačnost študentskega dela: koncesijska dajatev kot strošek delodajalca se je povečala za 16,6 odstotka, znesek neobdavčenih zaslužkov študenta oz. dijaka pa zmanjšal za 45,2 odstotka.
Omejitve v predlogu Zakona o malem delu – največje dovoljeno letno število delovnih ur (728) in zamejene bruto urne postavke – bi glede na podatke o dejanskem obsegu dela in glede na povprečne urne postavke za približno tretjino študentov, ki delajo prek servisov, pomenile, da bi morali zmanjšati svojo delovno aktivnost oziroma svoj zaslužek iz študentskega dela.
Predlog Zakona o malem delu predvideva tudi številne druge administrativne omejitve (omejevanje malega dela glede na število zaposlenih, zdravstveni pregledi, plačevanje neposredno študentu, ki onemogoča zalaganje), katerih vpliva nismo neposredno ocenjevali, bodo pa gotovo še dodatno negativno vplivali na obseg študentskega dela.
Vpliv študentskega dela na trg dela:
Študentsko delo je za delodajalce približno za 45 odstotkov cenejše od dela redno zaposlene osebe s povprečno plačo, vendar kar za 40 odstotkov dražje od dela zaposlenega z minimalno plačo (pred njenim zadnjim povišanjem). Dvig minimalne plače v letu 2010 je to razliko po oceni zmanjšal na približno 15 odstotkov.
Predlog Zakona o malem delu predvideva uvedbo (znižanih) prispevkov za socialno zavarovanje. Če bi študentje breme teh prispevkov prevalili na delodajalce, bi se njihova stroškovna prednost v primerjavi s povprečno plačo znižala na približno tretjino. Vendar je takšna prevalitev v sedanjih razmerah malo verjetna. Bolj verjetno je, da se bodo znižali neto zaslužki študentov.
Obseg študentskega dela je v primerjavi s celotnim zaposlovanjem skromen, saj predstavlja le 2 odstotka celotnih stroškov dela oziroma 4 odstotke vseh opravljenih delovnih ur.
Obseg študentskega dela je pomemben, če ga primerjamo s populacijo mlajših oseb, saj predstavlja 15 odstotkov vseh delovno aktivnih mladih do 30 let.
Obseg dela študentov, preračunan na polno zaposlitev, je bil v obdobju 2005- 2008 tudi enak ali večji od števila brezposelnih mladih. Regresijska analiza je pokazala, da študentsko delo statistično značilno in kvantitativno nezanemarljivo vpliva na stopnjo brezposelnosti mladih do 30 let in še zlasti nekvalificiranih mladih.
Regresijska analiza ni potrdila hipoteze, da študenti s trga dela izrinjajo mlade diplomante. Razlaga je lahko v tem, da študenti pretežno opravljajo manj zahtevna dela. Približno dve tretjini del, ki jih opravljajo študenti, po naši oceni ne zahteva posebnih znanj, ki jih študent pridobi na fakulteti, niti študentom ne nudi posebnih izkušenj, ki bi lahko povečale njihovo zaposljivost po končanju študija. Podobni so tudi rezultati analiz za nekatere druge države.
Pri slabi tretjini del, ki jih opravljajo študentje, gre za zahtevnejša strokovna dela. Očitna je tudi tendenca, da z napredovanjem v višji letnik zahtevnost del narašča. Predvidevamo, da tovrstna zahtevnejša študentska dela lahko pomembno vplivajo na kasnejšo karierno pot študentov, ki jih opravljajo.
Vpliv študentskega dela na uspešnost študija:
Pri porazdelitvi obsega dela rednih študentov med meseci znotraj študijskega leta nismo zaznali izrazite sezonske komponente, kar pomeni, da študentje delajo dokaj enakomerno prek celega leta. To lahko škodi rednemu opravljanju študijskih obveznosti.
Prehodnost študentov v višji letnik je med tistimi, ki delajo prek servisa, nižja kot v celotni populaciji študentov, delež ponavljavcev pa je višji. Študentje, ki so uspešno prešli v višji letnik, v tekočem letu delajo manj ur kot tisti, ki letnik ponavljajo. Vendar pa je statistično ocenjeni vpliv obsega dela na verjetnost prehoda v višji letnik majhen in le šibko značilen.
Vpliv socialnega položaja študentov na obseg študentskega dela:
S statistično analizo nismo uspeli ugotoviti povezave med obsegom študentskega dela in socialno šibkostjo občin, iz katerih študentje izhajajo.Ugotovitev je lahko posledica pomanjkljivih podatkov ali pa dejstva, da poleg socialnih na odločitev o obsegu delovne aktivnosti študenta vplivajo še drugi,pomembnejši dejavniki, ne pomeni pa, da za posamezne študente zaslužek prek študentskega servisa ni pomemben pri financiranju študija.
Zlorabe študentskega dela:
Največji problem se zdi podaljševanje absolventskega staža v drugo leto. Absolventov, ki podaljšajo status v drugo leto ali se celo vpišejo v prvi letnik drugega programa, je v našem vzorcu tretjina. Delež študentov, ki na letni ravni delajo več kot 80 odstotkov polnega delovnega časa in med katerimi je lahko potencialno veliko zlorab, verjetno ne presega 5 odstotkov vseh študentov, ki delajo prek študentskega servisa. Ker se navedene kategorije med seboj delno prekrivajo, lahko ocenimo, da realno tveganje za obstoj zlorab v pomembnem obsegu obstaja pri okoli 10 odstotkih vseh študentov, ki delajo prek servisa.
