Povzetek glavnih ugotovitev raziskave Analiza administrativnih stroškov
Povzetek glavnih ugotovitev raziskave »Analiza administrativnih stroškov izvajanja Zakona o malem delu«
Analiza temelji na Enotni metodologiji za merjenje administrativnih stroškov, ki je povzeta po mednarodni metodologiji SCM in je objavljena na straneh Ministrstva za javno upravo. Ministrstvo uporablja omenjeno metodologijo za predhodne in končne analize stroškov izvajanja predpisov.
Analiza administrativnih stroškov izvajanja Zakona o malem delu obravnava administrativne spremembe in z njimi povezane administrativne stroške, ki nastajajo zaradi: izvajanja sistema po Zakonu o malem delu in prejšnji, torej trenutno še veljavni ureditvi. Analiza je v izračun postavila tri glavne nosilce administrativnih aktivnosti in s tem administrativnih bremen: pooblaščene organizacije za posredovanje malega dela (organizacije), državne organe ter uporabnike, med katere smo šteli tako delavce, ki malo delo opravljajo, in delodajalce.
Analiza ne obravnava drugih finančnih posledic sprejetja predloga Zakona o malem delu, ki izhajajo iz davčnih prilivov države, prilivov iz naslova socialnih in drugih zavarovanj, sprememb v ceni dela in odzivnosti trga ter drugih sprememb, ki bi jih zakon lahko prinesel.
Analiza pokaže, da so v obstoječem sistemu z vidika administrativnih bremen najbolj obremenjene organizacije za posredovanje dela, medtem ko jim sledijo uporabniki, torej delodajalci. Najmanjša administrativna bremena imajo država in njeni organi. Današnje administrativno breme izvajanja sistema je nekje okrog 3,9 milijonov evrov.
Analiza administrativnih bremen na podlagi predloga novega Zakona o malem delu pokaže, da se bodo stroški izvajanja admistrativnih aktivnosti (administrativno breme) povečali za 7,7 milijonov evrov. Od tega bo največji delež bremena padel na uporabnike, torej na podjetja in nekaj na delavce. Ta delež znaša nekaj več kot 15,4 milijonov evrov. Državni organi bodo imeli 1,7 milijonov evrov administrativnih bremen, medtem ko bodo organizacije za posredovanje malega dela imele 0,5 milijona evrov bremen.
Skupno administrativno breme predloga sistema po novem zakonu o malem delu je okrog 17,6 milijonov evrov.
Predvsem bo velik del administrativnih bremen odpadel na podjetja, ki bodo morala po novem malo delo iz vidika obračuna in plačevanja dela obravnavati kot normalno zaposlitev in bodo s tem imela veliko stroškov, poleg tega pa bo velik del bremena nastal z večkratnim plačevanjem provizij, ki jih bodo po novem podjetja plačevala na več naslovov. Ob tem se veliko evidenc in poslovnih dogodkov uvaja kot obveznih in ne kot poslovno prakso (spremljanje prihoda in odhoda z dela), kar povečuje stroške poslovanja. Podjetja, torej delodajalci, bodo nosili 88% administrativnega bremena izvajanja novega zakona.
Zakon mora predvideti manj vzpostavljanja novih evidenc in poročanja ter predvsem omejiti nalaganje zahtev delodajalcem. Večina nalog, ki so sedaj predpisane, se že izvajajo kot normalne poslovne prakse in jih ni treba predpisovati (primer spremljanje delovnega časa).
Sistem, ki je predlagan, torej ni uspel upoštevati priporočila »Think small first«, ki predlaga da bi predpise morali gledati z vidika vplivov, ki jih posamezen in celoten sistem predpisov ima za poslovanje malih in srednjih podjetij. Evropska komisija je opozorila na premajhno zavzemanje držav in tudi same Evropske komisije za preverjanje in posodabljanje zakonodaje, programov in aktivnosti, ki bi koristila malim in srednjim podjetjem, ki zaposlujejo večino delojemalcev v Evropski uniji.
