povzetek glavnih ugotovitev raziskave Ocena stroškov panoge v sistemu študentskega dela in sistemu malega dela

Povzetek glavnih ugotovitev raziskave »Ocena stroškov panoge v sistemu študentskega dela in sistemu malega dela«

Po  izračunih, ki temeljijo na podatkih in predpostavkah MDDSZ  ter naših ocenah, bo obremenitev podjetij v ureditvi malega dela ena in pol-krat višja kot sedaj pri študentskem delu ( 134.831.607 €/ 53.264.800 € = 2,53) .  Zakaj?

Na eni strani imamo bistveno povečanje dajatev (preračunano zaradi davka na davek, dajatev iz malega dela na bruto prejemek – in ne na neto vrednosti – se obremenitev povečuje iz 14% brez ddv na 34,69% brez ddv). Predpostavimo, da bo ves »promet« malega dela tekel legalno, tako kot sedaj pri napotnicah, ko se zaradi nizke obremenitve preprosto ni splačalo delati na črno, tudi primeri sposojenih ali kakorkoli drugače morebitno izkoriščanih napotnic so se prelivali preko uradno zavedenega sistema.


Od kod izvira ostala razlika podražitve?

  1. Del zvišanja stroškov izvira iz dodatnih administrativnih obremenitev, zahtev po obveščanju, birokraciji;

Naj navedemo  dva primera  množenja opravil:

Član študentskega servisa je v letu delal v npr. 4ih različnih podjetjih preko enega študentskega servisa. Do 31.01.2010 je za preteklo leto prejel od študentskega servisa eno obvestilo o izplačanih prejemkih in dohodnini, na enem izpisu so bili zajeti vsi njegovi dohodki iz študentskega dela.

Zakon o malem delu izplačevanje dohodkov in s tem povezano obračunavanje in obveščanje prenaša na podjetja sama. Če bo mali delavec v enem letu delal pri 3, 4ih podjetjih, mu bo moralo vsako podjetje poslati svoj izpis o izplačanih dohodkih.

Podoben primer je pri obračunavanju in izplačevanju dohodkov. Če je sedaj v podjetju delalo npr. 5 dijakov/študentov, je študentski servis vse napotnice in z njimi povezane dajatve obračunal na enem samem listu papirja – podjetje je za storitev prejelo 1 račun in imelo strošek ene odlivne provizije. Sedaj bo za 5 malih delavcev podjetje obračunalo 5 plačilnih list in odvedlo za vsakega delavca 5 nakazil oz. imelo strošek petih odlivnih provizij, torej 5 x 5 = 25 mikro plačil. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je že obračun plačilne liste in priprava plačilnih nalogov za mala podjetja nezanemarljiv strošek.

  1. Drugi del zvišanja stroškov izvira iz (ne)specializacije:

Na eni strani imamo specializacijo  posredovanja študentskih servisov, kjer je vsako opravilo (obračunavanje, nakazovanje, izterjava, obveščanje ip.) optimizirano in stroškovno učinkovito do najvišje možne mere.

Na drugi strani imamo v Sloveniji 94% podjetij, ki imajo zaposlenih manj kot 10 ljudi, večino administrativnih in kadrovskih opravil ne opravlja kadrovska služba, pač pa  običajno kar lastnik / obrtnik malega podjetja sam.

Primerjamo torej sistem velike specializacije na eni strani in drobno gospodarstvo, ki je specializirano v svojih nišnih dejavnostih in ima malo resursov za stroškovno učinkovito najemanje malih delavcev in vseh z njimi povezanih opravil. Zakon o malem delu pri vnašanju množice birokracije in administrativnih opravil zagotovo ni niti za hip pomislil na »male«, kot to veleva EU direktiva »Think of small first ACT«!

 

V kolikor bi zaradi neprofitnosti in stroškovno nemogočih pogojev poslovanja (samo za kritje stroškov zdravniškega pregleda iz 2% provizije  bi moral delavec doseči maksimalni letni dohodek, 5.000 € neto) študentski servisi izginili iz trga posredovanja zaposlitev, država podjetjem ponuja posredovanje preko Zavoda RS za zaposlovanje. Če je Zavod RS za zaposlovanje doslej relativno uspešno vodil APZ in se spoprijemal z množico brezposelnih, je na mestu vprašanje, kako bo uspel voditi vse procese, ki jih bo zahtevalo malo delo. Da majhni stroški hitro lahko prerastejo v ogromne zneske, smo pokazali v gradivu na primeru vodenja in upravljanja rizičnega sklada.

V Nemčiji so izračunali, da bi s privatizacijo Agencije za delo letno lahko privarčevali 30 mld €, ker se je državni sistem izkazal za togega in stroškovno neučinkovitega. Na mestu je pomislek, zakaj pri nas želimo uničiti tržno mrežo posredovanja, ki se je kalila 50 let in optimizirala procese, stroške  ne-specializacije pa naprtiti podjetjem.

 

Na koncu v razmislek še dejstvo, da je danes država 20 odstotni naročnik oz. uporabnik študentskega dela. 1/5 podražitve bo tako nosil državni proračun, 4/5 pa slovensko (drobno) gospodarstvo.

Ker se bo podjetjem drastično podražila še zadnja poceni oblika zaposlovanja z dvigom minimalnega plačila na 4 € bruto, dvig stroškov dela v tem primeru zelo verjetno prinaša izgube delovnih mest. Izračun je pokazal, da bo na kratek rok ogroženih 8%, na dolgi rok pa kar 25% delovnih mest.

Zagotovo bo to v veliki meri vplivalo na konkurenčnost podjetij ter na poskuse podjetij, da se izognejo novim obremenitvam z drugimi, cenejšimi oblikami dela ali celo delom na črno.